Žejno
Vasica Žejno je naselje, ki pretežno leži ob krajevni cesti med Cerino in Sobenjo vasjo. Čeprav po številu prebivalcev ni med večjimi vasmi v krajevni skupnosti, je površina naselja dokaj razširjena in zajema tudi razvejano območje bližnjih vinskih goric, vse tja do cerkve sv. Vida, ki je vključno z okolico v oskrbi vaščanov.
Kot že samo ime vasi nakazuje je v preteklosti naselju primanjkovalo vode, saj je okolica pretežno zakrasela, vrtačasta in brez stalnih vodotokov. Vsled tega so vaščani, oziroma bolje rečeno vaščanke pred izgradnjo vodovodnega omrežja, s svitkom in škafom na glavi hodile po vodo na potok v sosednjo Sobenjo vas.
Kot večino prebivalcev sosednjih vasi, je tudi prebivalce Žejnega med drugo svetovno vojno močno zaznamovalo izgnanstvo v Nemčijo. Vas je bila praktično popolnoma izpraznjena in upostošena. Po dolgo pričakovani vrnitvi, so vaščani začeli znova ...
V spomin na požrtvovalnost in pogum naših prednikov, ki so kljub velikim preizkušnjam skozi zgodovino v tej vasi ohranili svoj dom, se vsako leto v maju, pri vaški kapelici Marije Pomočnice sredi vasi, daruje sveta maša, ki ji sledi druženje vseh vaščanov.
Danes se vaščani večinoma zbiramo na vaškem igrišču, ki ga imenujemo »Mlaka«, saj je igrišče zgrajeno nad koriti, kjer se je v preteklosti napajala živina. »Mlaka« služi tudi kot odlično pohodniško in kolesarsko izhodišče za izlet na gozdnat hrib Goli Cirnik (630 m n. v.) ali obisk bližnjih vinskih goric.
Vas ima tudi svoj vaški dom, ki smo ga vaščani zgradili sami za namene druženja in povezovanja. V tem domu imajo sedež Ljudske pevke Žejno, ki glas vasi širijo po bližnji in daljni okolici in na katere smo vaščani zelo ponosni.
Omeniti velja še veliko stensko poslikavo opornega zidu vzdolž cestne ožine čez središče naselja, katere avtorja sta vsestranska vaška umetnika. Poslikava prikazuje stara, že skoraj pozabljena kmečka opravila, ki so bila nekoč del vsakdana.
Kot že samo ime vasi nakazuje je v preteklosti naselju primanjkovalo vode, saj je okolica pretežno zakrasela, vrtačasta in brez stalnih vodotokov. Vsled tega so vaščani, oziroma bolje rečeno vaščanke pred izgradnjo vodovodnega omrežja, s svitkom in škafom na glavi hodile po vodo na potok v sosednjo Sobenjo vas.
Kot večino prebivalcev sosednjih vasi, je tudi prebivalce Žejnega med drugo svetovno vojno močno zaznamovalo izgnanstvo v Nemčijo. Vas je bila praktično popolnoma izpraznjena in upostošena. Po dolgo pričakovani vrnitvi, so vaščani začeli znova ...
V spomin na požrtvovalnost in pogum naših prednikov, ki so kljub velikim preizkušnjam skozi zgodovino v tej vasi ohranili svoj dom, se vsako leto v maju, pri vaški kapelici Marije Pomočnice sredi vasi, daruje sveta maša, ki ji sledi druženje vseh vaščanov.
Danes se vaščani večinoma zbiramo na vaškem igrišču, ki ga imenujemo »Mlaka«, saj je igrišče zgrajeno nad koriti, kjer se je v preteklosti napajala živina. »Mlaka« služi tudi kot odlično pohodniško in kolesarsko izhodišče za izlet na gozdnat hrib Goli Cirnik (630 m n. v.) ali obisk bližnjih vinskih goric.
Vas ima tudi svoj vaški dom, ki smo ga vaščani zgradili sami za namene druženja in povezovanja. V tem domu imajo sedež Ljudske pevke Žejno, ki glas vasi širijo po bližnji in daljni okolici in na katere smo vaščani zelo ponosni.
Omeniti velja še veliko stensko poslikavo opornega zidu vzdolž cestne ožine čez središče naselja, katere avtorja sta vsestranska vaška umetnika. Poslikava prikazuje stara, že skoraj pozabljena kmečka opravila, ki so bila nekoč del vsakdana.
