Tam, kjer se dolenjska lepotica Krka sreča s svojo najdaljšo sestro Savo, prav tam, kjer se še zadnji obronki Gorjancev lahkotno spuščajo v panonsko nižavje, prav tam se naše lepe vasice sramežljivo stiskajo k pobočju naše mogočne Šentviške gore.

Sedem naših vasic vztraja na teh prostorih že stoletja, saj smo bili pri nas obdarjeni tako z izviri dobrih voda, z rodovitno zemljo ob Savi, ki je prehranila številne rodove, z vinogradi in zelenimi gozdovi, v varnem zavetju svetega Vida.  Na teh prostorih so živeli ljudje že od prazgodovine, tu mimo so potovali različni popotniki, trgovci, vojske ... Mi pa smo ostali. V Cerini, na Čatežu ob Savi, na Dobenem, na Dvorcah, na  Prilipah, v Sobenji vasi in na Žejnem.